Vsi vedo, da je vadba dobra za zdravje in za osebe, ki so preživele možgansko kap (MK) ni nič drugače. Po MK se bolniki soočijo s številnimi ovirami in sicer tako fizičnimi kot psihičnimi, da postanejo ponovno fizično aktivni. Čeprav je dostikrat pot k ponovni fizični aktivnosti naporna in dolga, je nujna tako za izboljšanje bolnikovega funkcijskega stanja, kot tudi za preprečevanje ponovne možganske kapi.
Najprej malce nevroznanosti 🙂 o vplivu vadbe na možgane po MK. Znanstveniki so odkrili posebno beljakovino, ki nastaja v možganih in ima pomembno vlogo pri ponovnem motoričnem učenju po MK. Imenuje se brain-derived neurothropic factor oz. krajše BDNF protein, ki podpira in spodbuja rast novih nevronov in sinaps, kar je ključnega pomena za nevroplastičnost.
Velika količina BDNF se proizvede takoj po rojstvu, pravtako pa tudi po različnih poškodbah možganov, kamor sodi možganska kap. V času subakutne faze so možgani preplavljeni z BDNF proteinom in zato je lahko bolnikovo okrevanje v tem obdobju ob pravilnih spodbudah intenzivno. Verjetno pa Vas večina bere ta prispevek, ko je subakutna faza že mimo, vendar naj Vas potolažim, da lahko tudi v kasnejših fazah spodbudite nastajanje omenjenega proteina.
Kako spodbuditi njegovo nastajanje?
Da bodo Vaši možgani deležni proizvodnje BDNF proteina, je potrebna vadba. Zelo pomembno vlogo ima kardiovaskularna vadba / aerobna vadba, ki poveča srčni utrip ter vadba proti uporu. O najprimernejši kardiovaskularni vadbi se je vedno dobro posvetovati z internistom še posebej, če so v ozadju težave s srcem ter nevrofizioterapevtom, ki Vam bo svetoval glede na Vaše trenutne sposobnosti najbolj primerno aerobno vadbo. Tudi pri vadbi proti uporu, je pomembno pravilno izvajanje in doziranje.
Drug način za povečanje BDNF je uživanje določene hrane. Izkazalo se je, da hrana bogata z omega-3 maščobnimi kislinami (chia semena, losos) normalizira BDNF. Napisano pa seveda ni izgovor, da ne bi vadili.
Smernice za vadbo po možganski kapi
Na zgornji povezavi najdete aktualne z dokazi podprte fizioterapevtske klinične smernice za rehabilitacijo po možganski kapi, povzete iz več različnih svetovnih kliničnih smernic.
Nekaj najpomembnejših priporočil pa v naslednjih alinejah:
– Vadba hoje je temeljni element fizioterapije. Fizioterapevt opazuje in spodbuja čimbolj varen in pravilen vzorec hoje. Količina hoje se mora prilagajati stanju in kombinirati z vajami za izboljšanje telesnih funkcij in spretnosti povezanih s hojo.
– Strokovnjaki priporočajo aerobno vadbo po možganski kapi 20-60 minut na dan, 3 do 5-krat na teden. Odmerjanje je treba prilagoditi glede na bolnikovo telesno pripravljenost.
– Priporočljive so vaje za raztezanje in izboljšanje obsega gibljivosti, ki pomagajo izboljšati prožnost mišic in preprečijo mišične kontrakture / skrajšave (napredovalo stanje togih, napetih in skrajšanih mišic).
– Vadba za krepitev mišic mora vključevati majhne uteži, ki omogočajo od 1-3 nize po 10-15 ponovitev. Vadbo za moč je potrebno izvajati vsaj 2 do 3-krat na teden, ki vključujejo glavne mišične skupine. Breme se v časovnem obdobju postopno povečuje.
– Za bolnike, pri katerih obstaja nevarnost padca, se priporočajo vaje za ravnotežje z nalogami, ki izzivajo ravnotežje in vaje za moč trupa ter medenice. Pri vajah za ravnotežje je na prvem mestu varnost bolnika!Potrjeno je bilo, da fizioterapija (30–60 minut/dan, 5–7 dni/teden) bistveno izboljša funkcijsko stanje bolnika po MK.
- Potrjeno je bilo, da fizioterapija (30–60 minut/dan, 5–7 dni/teden) bistveno izboljša funkcijsko stanje bolnika po MK.
Kot je bilo poudarjeno v vseh mojih predhodnih zapisih, je potrebno izbrati pravilne in učinkovite pristope, ki vodijo v izboljšanje bolnikovih sposobnosti in pripomorejo k doseganju uresničljivih ciljev.
Kljub številnim koristim vadbe za bolnike po možganski kapi, na žalost naš podhranjeni zdravstveni sistem ne nudi zadostne strokovne podpore pacientom po MK, kjer bi ustrezno usposobljeni kader bolnika spremljal in vodil skozi vsa obdobja po MK.
Najtežje pri vsem je najti motivacijo za vadbo in narediti prvi korak, ki je pogosto najtežji. Ne glede na to kako težko je začeti, je vadba pomemben del rehabilitacije po možganski kapi. Ko boste opazili prednosti le-te, bo postala vaš vsakdanjik na poti k uresničevanju vaših novih ciljev.
Upam, da Vas prebrani prispevek prepričal in vzpodbudil, da bo vsakodnevna kvalitetna vadba vaš novi »dobri prijatelj«.
Ker saj veste…. telesna vadba je super zdravilo :-)!