OKREVANJE po možganski kapi je odvisno od časa po možganski kapi (MK).
In sicer je čas po možganski kapi razdeljen na različne faze.
- HIPERAKUTNA faza (0-24h po MK)
- AKUTNA faza (od 24h do 3 mesecev po MK)
- SUBAKUTNA faza (od 3. do 6. mesecev)
- KRONIČNA faza (od 6.meseca po MK)
Po nastopu možganske kapi se sproži vrsta mehanizmov, ki sproži zelo pomembne proces v možganih. Izsledki študij navajajo trdne dokaze, da je najbolj učinkovita nevrorehabilitacija, ki se prične takoj, ko so bolnikove funkcije stabilne. Namreč zgodnja rehabilitacija ugodna vpliva na biološke procese, ki se pričnejo neposredno po okvari možganovine in vodijo v t.i. možgansko plastičnost / nevroplastičnost. V tem procesu pride do razrasti oziroma preblikovanja dendritov, izraščanja aksonov in nastanka novih sinaps. To je prilagoditvena zmogljivost živčnega sistema ter sposobnost, da spremeni svojo strukturno organizacijo in funkcijo. Ali povedano bolj enostavno, centri v možganih lahko prevzemajo naloge okvarjenih centrov po kapi, nevroni se preoblikujejo in prevzemajo naloge. Ta proces nevroplastičnost se okrepi pri intenzivnem ponavljanju funkcionalnega gibanja oziroma pri treningu gibalnih aktivnosti.
V začetnem obdobju se dogaja tudi tako imenovano spontano okrevanje, kar lahko v kombinaciji s kvalitetno nevrofizioterapijo, vodi v dober izzid motoričnega okrevanja. Dokazano je, da pacient po možganski kapi potrebuje pravilne fizioterapevtske tehnike in metode, ki vspodbujajo učenje pravilnih oziroma optimalnih vzorcev gibanja, ki so osnova za dobro okrevanje in spodbujanje nevroplastičnosti.
V kasnejših mesecih se proces spontanega okrevanja zaključi, posedično je lahko tudi motoričen napredek manj izrazit, vendar je le-ta še vedno možen in dosegljiv. Proces nevroplastičnosti pa se lahko dogaja celo življenje, seveda ob predpostavki, da so terapije v kasnejših fazah pravilno izvajane, dozirane in prilagojena pacientovimi sposobnosti.
Dokazano je, da se ob dovolj intenzivni terapiji motoričen napredek lahko zgodi tudi več let po možganski kapi ( Balaster et al., 2019). Pri drugih, pa se v kronični fazi ob odsotnosti terapevtskih obravnav lahko pričakuje poslabšanje funkcijskega stanja (Veerbeek et al., 2014b).
Torej vsaka tako imenovana »terapija« za pacienta po nevroloških okvarah seveda ni primerna.
Le kvalitetna nevrofizioterapija z usposobljenim in izkušenim nevrofizioterapevtom, ki uporablja pravilne in učinkovite pristope, s katerimi usmerja in vodi pacienta po možganski kapi, lahko pripomorejo k doseganju uresničljivih ciljev, ki si jih terapevt in pacient skupaj postavita.
Nihče ne more natančno napovedati, kako bo napredovalo okrevanje po možganski kapi.
Pomembno pa je, da kar najbolje izkoristite vsako »etapo« in proslavite vsak napredek, pa naj bo ta majhen ali velik.
Torej po odpustu iz bolnišnice ne čakajte na sprejem v druge ustanove, ampak nadaljujte z vadbo prilagojeno Vašemu stanju.