Preprečevanje možganske kapi se začne z ozaveščanjem. Potrebno je poznati, kateri so glavni dejavniki tveganja za možgansko kap, da lahko pravočasno ukrepate. Z zgodnjim odkrivanjem dejavnikov tveganja lahko močno zmanjšate možnosti za možgansko kap. Številna kronična zdravstvena stanja povečajo tveganje za možgansko kap.
V nadaljevanju bomo spoznali 6 glavnih vzrokov za možgansko kap. Če imate katerega od spodnjih naštetih dejavnikov tveganja, je sedaj pravi čas, da se pogovorite s svojim zdravnikom o najboljših možnostih zdravljenja.
1. Hipertenzija – Visok krvni tlak
Hipertenzija je glavni vzrok za nastanek možganske kapi, kajti povišan krvni tlak dodatno obremenjuje stene arterij. Pri prevelikem pritisku na arterijske stene obstaja povečano tveganje za rupturo (raztrganje), kar lahko povzroči hemoragično možgansko kap.
Poleg tega lahko visok krvni tlak poškoduje stene arterij, kar lahko prispeva k razvoju krvnega strdka, le-ta pa lahko povzroči ishemično možgansko kap. Raziskave kažejo, da ima približno 64 % bolnikov z možgansko kapjo predhodno hipertenzijo. Ohranjanje normalnih vrednosti krvnega tlaka bo zmanjšalo obremenitev srčno-žilnega sistema in znatno zmanjšalo tveganje za možgansko kap.
2. Hiperholesterolemija – Zvišan holesterol
Visok holesterol je eden izmed vodilnih dejavnikov tveganja za možgansko kap. Naše telo seveda nujno potrebuje določeno količino holesterola za proizvodnjo bistevnih snovi, kot so hormoni in vitamin D. Naše telo izdeluje holesterol samo. Jetra namreč proizvedejo 80% vsega potrebnega holesterola. Iz prehrane ga tako ne potrebujemo prav veliko, da procesi v telesu dobro tečejo. Z napačno prehrano v našem telesu pa nastajajo presežki holesterola. Zmanjšanje vnosa holesterola s hrano je zato nujen ukrep pri preprečevanju možganske kapi in ostalih bolezni povezanih s hiperholesterolemijo.
Pomembno je razlikovati med dvema vrstama holesterola, saj imata nasprotne učinke na vaš srčno-žilni sistem.
LDL holesterol ali “slab” holesterol najdemo v številnih živilih, kot so mastni mesni proizvodi. Uživanje prevelikih količin takih izdelkov povzroči nastanek oblog / plakov na stenah naših arterij. Arterije postajajo vedno bolj ožje in neprehodne. Posledično je tveganje za nastanek možganske kapi precejšnje.
“Dobri” HDL holesterol pa je naš zaveznik, kajti le-ta lahko prenese del slabega holesterola nazaj v jetra, kar posledično omeji učinke slabega holesterola. HDL holesterol najdemo v živilih, kot so oreščki, olivno olje in ribe. Če se osredotočite na omejevanje uživanja slabega holesterola in povečate vnos hrane z dobrim holesterolom, lahko zmanjšate tveganje za možgansko kap.
3. Sladkorna bolezen – Diabetes
Posamezniki s sladkorno boleznijo imajo 1,5-krat večjo verjetnost za možgansko kap kot posamezniki brez sladkorne bolezni.
Sladkorna bolezen je presnovna motnja, za katero je značilen visok krvni sladkor, ki ga povzroča pomanjkanje hormona inzulina. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90% vseh oseb s sladkorno boleznijo. Previsok krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, je pri tipu 2 sladkorne bolezni posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Visoke ravni glukoze v krvi lahko prispevajo h kopičenju maščobnih oblog v arterijah.
4. Atrijska fibrilacija
Atrijska fibrilacija je najbolj pogosta motnja srčnega ritma, ki zajame preddvore srca. To je zelo resno zdravstveno stanje, ki pa ga lahko uspešno zdravimo. Gre za neredno krčenje preddvorov, posledica le-tega je nereden srčni utrip. Atrijska fibrilacija je za posameznika precej neprijetna, saj ima občutek, da bo njegovo srce vsak hip skočilo iz prsnega koša, poleg tega pa je tudi nevarna motnja srčnega ritma, ki lahko povzroči številne zaplete, med katerimi je tudi najhujši in to je možganska kap. Zaradi nenormalnega ritma srca v telesu nastajajo strdki. Od tam lahko po krvi kadarkoli odplavajo v katerikoli del telesa kjer zamašijo arterijo (v možganih, roki, nogi, ledvicah, črevesu,…). Strdek najpogosteje odplavi prav v možgane, zaradi česar človek utrpi možgansko kap.
5. Debelost
Debelost je velik dejavnik tveganja za ishemično možgansko kap. O debelosti govorimo kadar je indeks telesne mase (ITM) večji od 30. Raziskave kažejo, da se z vsako enoto povečanja ITM, tveganje za možgansko kap poveča za 6 %.
Poleg tega se je izkazalo, da je količina telesne maščobe okoli pasu še večji rizični faktor za možgansko kap, kot pa sam ITM. Preveč maščobe, ki se nahaja okoli pasu (visceralno maščobno tkivo) vpliva na odpornost celic na hormon inzulin (razvoj sladkorne bolezni), porast holesterola v krvi in hipertenzijo.
6. Kajenje
Kajenje oži arterije, gosti kri in poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov. Vsak od teh dejavnikov je sam po sebi tveganje za možgansko kap, zato ni presenetljivo, da kajenje podvoji tveganje za možgansko kap. Z opustitvijo kajenja bistveno vplivate na zdrav način življenja in s tem preprečujete nastanek možganske kapi.
Nasveti za preprečevanje možganske kapi
Pogosto je možgansko kap mogoče preprečiti s prilagoditvijo zdravega načina življenja in obvladovanjem že obstoječih zdravstvenih stanj.
Tukaj je nekaj najučinkovitejših nasvetov za preprečevanje možganske kapi:
- Redno spremljajte krvni tlak.
- Kontrolirajte krvne maščobe in krvni sladkor.
- Če imate visok krvni tlak, zmanjšajte vnos natrija (sol).
- V hrani omejite sladkor in maščobe.
- Vzemite vsa zdravila, ki vam jih predpiše zdravnik, na primer zdravila za povišan holesterol ali visok krvni tlak.
- Če občutite nereden srčni utrip, pojdite po nasvet k zdravniku.
- Povečajte vnos »dobrega« holesterola z uživanjem oreščkov, stročnic, olivnega olja in rib.
- Povečajte raven telesne aktivnosti! Kajti telesna aktivnost je čudežno zdravilo!
Naša telesa so ustvarjena za gibanje. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije odrasli za krepitev in ohranjanje zdravja potrebujejo vsaj 150 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na teden, ki jo lahko nadomestijo s 75 minutami visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden. Poleg tega se za odrasle priporoča tudi, da vsaj dvakrat tedensko izvajajo vaje za mišično moč in vzdržljivost. Za odrasle po 65. letu starosti se poleg tega priporoča tudi, da v svojo tedensko telesno dejavnost vključijo še vaje za ravnotežje, ki naj jih izvajajo vsaj trikrat tedensko. - Sledite zdravi prehrani in poskusite shujšati, če je Vaš ITM previsok.
- Prenehajte kaditi!
- Omejite uživanje alkohola!
Medtem, ko je mogoče številne dejavnike tveganja za možgansko kap obvladovati naravno brez zdravil, lahko težja stanja pri bolniku zahtevajo dodatno medikamentno podporo. Pogovorite se s svojim zdravnikom o zdravilih, ki vam lahko pomagajo pri obvladovanju hipertenzije, sladkorne bolezni, arterijske fibrilacije in zvišanem holesterolu.
Najpomembneje pa je gibanje, zdrava prehrana in zmanjšanje stresa.
Ostanite v gibanju in zdravi!
Zapisala: Tina Freitag, dipl. fiziot.