Človeški možgani so ena najbolj dovršenih in najkompleksnejših stuktur v našem telesu. V povprečju je v naših možganih 100 biljonov nevronov (živčnih celic) ter 100 triljonov živčnih povezav med nevroni, ki prenašajo informacije in s tem nadzorujejo naše življenje.
V zadnjih desetljetjih se je na področju nevroznanosti zelo veliko dogajalo in skrivnostna tančica o delovanju naših možgan se počasi in vztrajno odkriva. Narejene so bile številne raziskave, ki razkrivajo vedno nove metode / nova spoznanja, s katerimi lahko vplivamo na razvoj nevroplastičnosti. Le-ta pa ima, v procesu rehabilitacije po možganski kapi, izjemen pomen.
Ko zaradi možganske kapi določen del možganov ne deluje več, so možgani sposobni izdelati nove nevronske povezave ali okrepiti obstoječe in ta proces imenujemo nevroplastičnost. Le ta se zgodi na več nivojih; od tako imenovanega molekularnega nivoja do reorganizacije na nivoju možganske skorje – korteksa. Proces nevroplastičnosti lahko vspodbudi vsak posameznik. Ta proces se zgodi, kadar se učimo nekaj novega in za posameznika motivacijsko pomembno aktivnost. Športniki in glasbeniki so osebe, pri katerih je proces nevroplastičnosti zelo aktiven. Namreč z visoko motivacijo in zelo velikim številom ponovitev neke aktivnosti, se krepijo in ustvarjajo vedno nove nevronske povezave, s tem pa aktivnost oseba izvaja vedno bolje. Naj bo to učenje violine, met kopja, učenje novega jezika, učenje kvačkanja ipd. Enak princip vspodbujanja nevroplastičnosti uporabljamo terapevti pri bolnikih po možganski kapi ali drugih nevrološki stanjih.
Področje po možganski kapi, torej jedro kapi, ostane žal za vedno nedelujoče in ne bo več opravljalo nalog, ki jih je imelo na seznamu pred poškodbo. V povprečju to jedro ne predstavlja prav velik procent možganovine.
Okoli jedra kapi pa se nahaja področje imenovano penumbra, ki je bistveno večje od samega jedra in je zaradi možganske kapi prav tako posredno onesposobljeno. Področje je slabše oskrbovano s krvjo, prisotni so povišani vnetnih parametri, kar vpliva na slabše delovanje območja penumbre. Nevroni so živi, vendar »ohromljeni« in v tako imenovanem »spečem« stanju. Ko se stanje s prekrvavitvijo izboljša in ko pacient ponovno zazna aktivnosti, ki jih po sami kapi ni mogel izvajati, je to čas, ko se usmerjena fizioterapija resnično mora pričeti. Področje penumbre se prične ponovno vzpostavljati, nevroni pričenjo prevzemati naloge, vzpostavljajo se nove povezave, dogaja se razrast nevronov.
V primeru, da bolnik dane ponovne aktivacije ne izkoristi, torej aktivnosti ne izvaja, se lahko zgodi, da področje penumbre ne dobi zadostne vzpodbude in proces nevroplastičnosti v področju, ki je odgovorno za to aktivnost zastane. Govorimo o tako imenovanem procesu »Uporabljaj ali izgubi« (use it or lose it), ko lahko možgani del telesa »odklopijo«, kot posledica neaktivnosti.
In le kvalitetna nevrofizioterapija z usposobljenim in izkušenim nevrofizioterapevtom, ki uporablja pravilne in učinkovite pristope, vodijo v izboljšanje bolnikovih sposobnosti in pripomorejo k doseganju uresničljivih ciljev.
Ne glede na to, ali je od možganske kapi minilo nekaj mesecev ali let, so možgani ob pozitivnih, ponavljajočih in doslednih stimulusih, še vedno sposobni določene stopnje okrevanja.
Študije so pokazale, da se možgani spreminjajo skozi celotno življenje. To pomeni, da je okrevanje lahko pravtako neprekinjeno.
Zato izkoristimo potencial možganov, ki se nam ponuja!
Zapisala: Tina Freitag, dipl. fiziot.