Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen, ki vsako leto v Sloveniji prizadane približno 4000 ljudi. Možganska kap je skupek nenadnih nevroloških simptomov in znakov žilnega izvora. Poznamo ishemično možgansko kap (približno 80%), ki lahko nastane zaradi:
- zapore možganske arterije
- krvnega strdka
V drugo skupino spadajo možganske krvavitve, ki jih delimo na:
- znotraj možganske
- subarahnoidne krvavitve.
Pri pacientih povzroči različne telesne in / ali kognitivne okvare. Simptomi in znaki so odvisni predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet in kako močno je prizadet. Posameznik po možganski kapi lahko ima različne težave in sicer:
- Izguba nadzora nad gibanjem ali ohromelost polovice strani telesa
- Spremenjen/ zmanjšan /odsoten občutek po polovici strani telesa
- Spremembe mišične napetosti
- Težave pri sedenju, stoje ali hoji
- Zmanjšana sposobnost ravnotežja
- Težave pri govoru in /ali razumevanju govora
- Zmedenost, zmanjšan nadzor nad čustvi
- Slab spomin
- Zmanjšan nadzor nad mehurjem ali črevesjem
- Težave pri požiranju
Izrednega pomena je prepoznavanje znakov možganske kapi, kajti hitro ukrepanje in dobra zdravniška oskrba so ključnega pomena!
Z dobro razvito mrežo TeleKapi v Sloveniji ter uveljavljenimi načini zdravljenja, kot sta intravenska tromboliza in endovaskularna odstranitev trombov, imajo bolniki po možganski kapi lahko dober izzid zdravljenja z minimalnimi posledicami možganske kapi. Glede na to, da je zdravljenja mogoče v relativno ozkem časovnem oknu, je potrebno laično javnost dobro izobraziti, da lahko vsak posameznik prepozna znake možganske kapi in tako lahko s pravočasno medicinsko intervencijo omogočimi pacientu čimboljši izid.
ČAS SO MOŽGANI!